From pm@cfn.ist.utl.pt Wed Dec  4 11:38:15 EST 1996
Article: 39636 of soc.culture.bulgaria
Path: news.cs.columbia.edu!sol.ctr.columbia.edu!spool.mu.edu!newspump.sol.net!howland.erols.net!newsfeed.internetmci.com!EU.net!sun4nl!surfnet.nl!swidir.switch.ch!news.rccn.net!news.ist.utl.pt!alien
From: pm@cfn.ist.utl.pt (Plamen Malinov)
Newsgroups: alt.news.macedonia,soc.culture.bulgaria
Subject: Does Macedonian Language Exists
Date: Wed, 04 Dec 96 10:19:32 GMT
Organization: Centro de Fusao Nuclear, IST, Lisboa, Portugal
Lines: 77
Message-ID: <583mur$cma@ci.ist.utl.pt>
NNTP-Posting-Host: dhcp93.cfn.ist.utl.pt
X-Newsreader: News Xpress 2.0 Beta #2
Xref: news.cs.columbia.edu alt.news.macedonia:27685 soc.culture.bulgaria:39636
Status: RO

Following is part of the original preface of the book of Brothers Miladinovi 
"Bulgarian Folklore Songs", Zagreb, 1861 - "Bylgarski Narodni Pesni" 
sobrani ot Bratja Miladinovtsi Dimitrija i Konstantina i izdani ot 
Konstantina, V Zagreb, V Knigopechatnitsa-ta na A. Jakicha, 1861. 
I think that everybody can make conclusions for himself. 
                                Regards: Plamen M.

        Sive pochti pesni se slushani od zheni; sedmata od nih chast se 
sobrani od vostochnite i drugite od zapadnite styrni, imenno: od 
Panagjurishte, Sofija, Strumnishko, Kukushko, Vodensko, Kostursko, Veleshko, 
Debyrsko, Prilepsko, Ohridsko, Strushko i Bitolsko. Naj-povike pesni se 
sobrani ot Struga, Prilep, Kukush i Panagjurishte. Bogatstvoto od pesnite je 
neiztsyrpano. V Struga, syde edna devojka ni kaza do sto i pedeset prekrasni 
pesni, od koi povike junachki. Taka i site pochti prilepski edna stara zhena 
gi kaza. Prepishveeshtem tolku pesni, mislit chovek, che se istsyrpi seto 
bogatstvo; no koga pominvit vo druga mahala, tamo nahozhat mnogo drugi pesni, 
kako od nov izvor. Zatova trebit da chekame oshte mnogo drugi da se prikladat 
na ovie pesni, ako ljubopiten chovek izdirvit tova. Naj-povike pesni se 
slushani v Struga od Depa Kavajova, v Prilep od Gjurgja Kotea; v Panagjurishte 
od Hadzhi Marija H. Tomova. - Od site naj-golema blagodarnost za tova 
obshtopolezno sobranie zasluzhili so iskrenoto im userdie g. V. Cholakov, koj 
snabdi nas so site pochti pesni od vostochnite styrni; i g. R. Zhinzifov, koj 
naj-povike ni pomogna so pesni i obichai od zapadnite styrni.
        Posle pesnite se prikladeni obichai svadbeni i godineshni, sekakvi 
verovanija, igri, poslovitsi, predanija, gatanki i sobstveni narodni imina. 
Ogromnostta od knigava ne pozvoli da se pechatat bolgarskite slova i pesnite 
so noti.
        Pravopis upotrebihme po vozmozhnostta naj-lesen i naj-shoden so 
proiznoshenieto od slovata; napr. vmesto trite bukvi " ", " ", " ", koi imaet 
ednakvo proiznoshenie, upotrebihme edna "y", napr. syntse, syrtse, ryka. Kyde 
po gram. pravila se pishit y, no se proiznosit a, se upotrebi poslednovo. 
Ednakvo se grizhehme da predadime verno narodnoto proiznoshenie, po koe se 
vodit tukashniot pravopis; napr. mlat, pot, ret, megju, brakja i dr. vm. mlad, 
pod, red, medju, bratja. Ednakvo chovek-ot ili chovek-yt vm. chovek-t i dr. 
Apostrofot se upotrebi, kyde po narechija se izhvyrljaet bukvi; napr. ne,esta, 
,uba,a, du,o,i, zme,o,i, ,ot, napr,,am, do,it, ze,it, na,et, i  dr. vm. 
nevesta, hubava, duhovi, zmehovi, hot(hod), napravam, dojdit, zemit, hajdash i 
dr. Pisahme iy (nejy) vin. pad. za otjachie od mest. na pyrvoto litse ja; 
osven tie drugo ja (so udarenie) je sojuz. Udarenieto i apostrofot se 
upotrebiha za odlichie i na drugite slova, koi imaet ednakvo proiznoshenie; 
napr. se pomog. glagol (set, sy); ,se (vse). - Si pomog. glagol (sum, si); ,si 
(vsi); si (bez udar. i apostr.) mestoimenie. - Ni (nam), ni otritsatelno 
narechie. - Ne (nas); ne (bez udar.) otr. narech. - I (so ud.) dat pad. vm. 
nejdze; i (ji, gi) ; i (bez udar.) sojuz. E vm. jy, e (bez udar.) dat pad. (i, 
nejdze). - Ja -ot, storen od ja, se upotrebvit kyde po drugi podnarechija imat 
ja; oshte na dat. pad. i segdeka se proiznosit kako e; napr.  nevesta 
(nevjasta), golema (goljama), nejzde, mene i dr. se proiznosit nevesta, 
golema, nejdze, mene, osvem ja (i, nejdze), koe sekoga se proiznosit kako je. 
Ja upotrebihme i vo trekjoto litse od mnozh. chislo, napr. pishet, pijet, i 
dr. Oshte ta (tebe) ; ta i da (so ud.) sojuz prep. ; da (bez udar.) sojuz; 
nema (= da ne); nema (= ne ima); njema (njama) i dr. So udarenie oshte je 
naznachen vinit. padezh, koga ne mozhit lesno da se uznait koj je vin. padezh; 
napr. razdelina majka pletit; toga konja dete mi go uchit i dr.
        V pesnite se upotrebvat padezhi datelni, vinitelni i tvoritelni edni 
pyti vo naj-stariot im vid; napr. bratu, brata; knju, konja; vikom, glasom, 
zme,otomu, rataetogo, chovekatoga, i, Bojani i dr. Ednakvo i v razgovorniot 
jazik, osobeno v sobstvenite imina, tie padezhi od edinstv. chislo (v mestoim. 
i vo mnozh.) se dovardiha, napr. Nikolu, brata, kumatomu, chovekotomu, 
chovekatogo (v Srtruga); vikom; mene; je, nejdze, nim, nih i dr. - Drugi 
dostozamechatelni upotreblenija od padezhite se spretvat imenno 
mestoimenijata, koi po vreme, sklopeni na konetsot so korenot, storiha 
okonchanieto (koe so premenijata si chinit padezhite), tie mestoimenija da se 
otdalecheni ot slovata na koi se odnasat kako padezhi; napr. Stojan ja majko 
veleshe vm. majka-ja (majke); majka Pavel mu predumvit; da go vidish tvojgo 
brata, ednakvo: kako majka ke jy kazham (majke); bela Jana jy pritekna (Jane); 
i govorit ,uba,a Jane (toga konja dete mi go uchit; pomoli sja sveti Petru); i 
si iy vencha Bojana (Bojanjy) i dr.
        Chlen ot myshkiot rod se upotrebvit yt, at, o, ot. Se upotrebvat: 1) 
yt - pokraj Dunavskite mesta do Tyrnovsko; 2) at - pokraj Balkanskite severni 
styrni; 3) a - od obete styrni od Balkanot, osobeno vo Trakija; 4) o - od 
Seresko, dohodveeshtem do Kukushko, po dylzhinata ot Rodopi do Samokovsko 
(Sofijsko) i se izvyrtvit do severnite styrni od Makedonija; 5) ot - na site 
drugi zapadni styrni, kako Ohridsko, Prilepsko, Bitolsko. Mnozh. chislo od 
myshkiot i zhenskiot rod te (vo site zapadni styrni), a tje ili ti (vo 
vostochnite). 
..
K. Miladinov, Zagreb, 1861